pašticada

Dalmacija - Split

Iz Splita izhaja znamenita dalmatinska pašticada, vendar tudi specialiteta iz sladkovodnega raka, okusne in aromatične sladice, viška, forska in komiška pogača, kot tudi znamenite klobase luganige ter arambašiči iz Sinja, majhne sarme iz zelja polnjene z govedino in svinjetino. Na otoku Hvaru vas čakajo vrhunska vina, kot so vugava, Plančić in smutica, črno vino pomešano z ovčjim ali kozjim mlekom.

Gastronomski minimalizem vreden cesarstva

Splitčani imajo enostaven in dojemljiv argument, kadar hvalijo lepote svojega mesta in okolice: mogočni cesar Dioklecijan je imel možnost izbirati po vsem nepreglednem Rimskem cesarstvu med kraji, kjer bo zgradil svojo veličastno palačo.

Lokacija, ki jo je izbral, je bila tam, kjer stoji danes Split, največje dalmatinsko mesto, katerega jedro, središče in urbano izhodišče je še danes Dioklecijanova palača.

 

V zaledju Splita se nahaja planinski masiv s pogosto zasneženimi vrhovi Mosorja in Biokova, ki blažita najmočnejše sunke burje, na morju se ponuja pogled na Brač, Šolto, Čiovo, v daljavi pa na Hvar in Vis, najbolj sončna jadranska otoka. Moder je bil ta cesar. Narava se mu je tu pokazala v vsej svoji lepoti in plodovitosti. Že stari Grki so pred njim na dalmatinskih otokih gojili vinsko trto in oljke, toda njim, ki so čutili odpor do poljedjelstva, se ni bilo potrebno mučiti, zadostovalo jim je samo loviti in nabirati: rečne in morske rake in ribe, žabe in školjke, gobe in robide, samonikle užitne rastline ...

 

Kontinuiteta dalmatinske gastronomije je impresivna celo po zahtevnih mediteranskih merilih. Tisto, v čemer je užival cesar, se je ohranilo tudi na naše zadovoljstvo, dodane pa so bile tudi najboljše ideje stotin kuharskih generacij. V tem kraju se dosledno spoštujejo principi tako imenovanega dalmatinskega minimalizma, po katerem se vrhunska živila, predvsem najbolj cenjene ribe, na najkrajši in najbolj enostaven način, s kuhanjem, pečenjem ali praženjem, naredijo posebno užitna in se na tak način ohranijo in ne pokvarijo popolni naravni okusi kovača, zobatca, orade ali trilje. Istočasno so nastajale in neskončno variirale recepture, ki so zahtevale postopno večdnevno pripravo, zapletene začimbne sestave, kot na primer za pašticado.

Bogata vinska tradicija otoka Hvar

Otok Hvar ljubkovalno imenujemo sončni otok.

Uživa skoraj svetovno popularnost med pomorščaki zaradi privlačnih naravnih lepot, prečudovitih mestec ob morju in odlične otoške gastronomije. Za mnoge so del tega mozaika, ki se mu ne moreš upreti, tudi lokalna vina, ki imajo na Hvaru svojo prepoznavnost in avtentičnost.

Odkrijte hrvaško vinsko zgodbo

Črno + rdeče = plavac

Če je mesto Split na vaši poti, imate priložnost, da se na akvatoriju, ki ga obdaja, potopite tudi v vinske arome tega območja, znanega po specifičnih okusih vin iz avtohtonih sort. Za vsak primer bodite pripravljeni na to, da boste dobili več kot ste si predstavljali, ker se boste prav zares potopili v resnično enološko family affair.

Zinfandel – vinska zgodba z zanimivo zgodovino

Kako je zinfandel iz Hrvaške prišel v Kalifornijo

Predstavljajte si uganko, ki je več kot 100 let vznemirjala vinski svet. Nova vinska zvezda je v sredini 19. stoletja osvojila Ameriko. Uspeh je bil tako rekoč trenuten.

Avtentična vina in žganja

Korčula, Pošip

Pošip

Pošip, pošip beli, pošipak in pošipica so nazivi za avtohtono sorto belega grozdja z otoka Korčule, ki se še goji tudi na Lastovu in Mljetu, čeprav se vzgoja te sorte priporoča za celo Dalmacijo.
Prošek

Prošek

V Dalmaciji poobedek spremlja požirek okusnega desertnega vina z imenom prošek. V Dalmaciji se je prošek po tradiciji pripravljal pred rojstvom otroka, tako da se je del letine grozdja posebej sušil in iz njega se je pridelalo nekaj steklenic cenjenega prošeka. Te steklenice so nato zakopali v zemljo, kjer so jih hranili in niso odprli vse do poroke tega otroka desetletja kasneje. Nekoč so zdravniki predpisovali kozarček sladkega prošeka kot zdravilo, danes pa se v tem vinu brezskrbno uživa ob posebnih priložnostih.
varenik

Varenik

Pred pojavom sladkorja in umetnih sladil so gospodinje na hrvaški obali jedi sladile z naravnimi živili, kot je med, ali s pripravki, kot je varenik, okusna gosta omaka iz črnega grozdja.
Vis

Vugava

Ena od najstarejših avtohtonih vinskih sort, vugava z Visa, se uporablja za pridelavo kakovostnih in močnih dalmatinskih belih vin, pa tudi sladkega prošeka.
Primošten, vinogradi

Babić

Babić je avtohtona sorta črnega grozdja, ki se večinoma goji v Dalmaciji. Vina, ki so pridelana iz babića, so temna, gosta, okusna in posebno cenjena.
Bikla

Bikla

Čeprav nam ime te posebne pijače nič ne pove, je bikla v resnici alkoholna pijača, dobro znana v družinah v Dalmaciji, Dalmatinski zagori in na otokih. Dobi se z nenavadno kombinacijo rdečega vina in mleka, ki tej zanimivi pijači da prepoznavno vijoličasto barvo.
Hvar

Bogdanuša

Tradicionalna dalmatinska sorta belega grozdja z imenom bogdanuša izvira z otoka Hvara, iz nje pa pridelujejo prijetna vina zlato rumene barve in z nizko ravnijo kislosti.
grozdje

Kujundžuša

Kujundžuša je avtohtona sorta belega grozdja, ki izvira z Imotskega polja, kjer ga še vedno pridelujejo, daje pa kakovostna in vrhunska lahka in osvežujoča vina.
Brač

Maraština

Maraština, ki se goji večinoma v Dalmaciji, omogoča vinarjem pridelavo vin različnih stilov, od klasičnih suhih belih vin preko prošeka pa do oranžnih.
Plavac mali

Plavac mali

Plavac mali, znan tudi kot plavac mali črni, črnec, pagadebit ali samo plavac, je popularna avtohtona vinska sorta, ki ima poreklo v srednji in južni Dalmaciji. Mnogi ga štejejo za najpomembnejšo tako dalmatinsko kot tudi hrvaško sorto, katere vrednost je prepoznana tudi izven meja Hrvaške. V Dalmaciji je najbolj zastopana sorta grozdja, v vsej Hrvaški pa je na tretjem mestu.
Korčula, Pošip

Pošip

Pošip, pošip beli, pošipak in pošipica so nazivi za avtohtono sorto belega grozdja z otoka Korčule, ki se še goji tudi na Lastovu in Mljetu, čeprav se vzgoja te sorte priporoča za celo Dalmacijo.
Prošek

Prošek

V Dalmaciji poobedek spremlja požirek okusnega desertnega vina z imenom prošek. V Dalmaciji se je prošek po tradiciji pripravljal pred rojstvom otroka, tako da se je del letine grozdja posebej sušil in iz njega se je pridelalo nekaj steklenic cenjenega prošeka. Te steklenice so nato zakopali v zemljo, kjer so jih hranili in niso odprli vse do poroke tega otroka desetletja kasneje. Nekoč so zdravniki predpisovali kozarček sladkega prošeka kot zdravilo, danes pa se v tem vinu brezskrbno uživa ob posebnih priložnostih.
varenik

Varenik

Pred pojavom sladkorja in umetnih sladil so gospodinje na hrvaški obali jedi sladile z naravnimi živili, kot je med, ali s pripravki, kot je varenik, okusna gosta omaka iz črnega grozdja.
Vis

Vugava

Ena od najstarejših avtohtonih vinskih sort, vugava z Visa, se uporablja za pridelavo kakovostnih in močnih dalmatinskih belih vin, pa tudi sladkega prošeka.
Primošten, vinogradi

Babić

Babić je avtohtona sorta črnega grozdja, ki se večinoma goji v Dalmaciji. Vina, ki so pridelana iz babića, so temna, gosta, okusna in posebno cenjena.
Bikla

Bikla

Čeprav nam ime te posebne pijače nič ne pove, je bikla v resnici alkoholna pijača, dobro znana v družinah v Dalmaciji, Dalmatinski zagori in na otokih. Dobi se z nenavadno kombinacijo rdečega vina in mleka, ki tej zanimivi pijači da prepoznavno vijoličasto barvo.
Hvar

Bogdanuša

Tradicionalna dalmatinska sorta belega grozdja z imenom bogdanuša izvira z otoka Hvara, iz nje pa pridelujejo prijetna vina zlato rumene barve in z nizko ravnijo kislosti.
grozdje

Kujundžuša

Kujundžuša je avtohtona sorta belega grozdja, ki izvira z Imotskega polja, kjer ga še vedno pridelujejo, daje pa kakovostna in vrhunska lahka in osvežujoča vina.

#CroatiaFullOfFlavours